Na začetku meseca marca smo se odpravili na pohod v gozd. Pot nas je vodila skozi Podbočje, kjer so si otroci lahko ogledali mostove in potok Sušica, ki si ga vedno z zanimanjem ogledajo. V njem opazujejo ribice in druge stvari, ki v njem plavajo. Nato smo odšli do Dobrave, kjer smo zavili v gozd. Najprej smo se dogovorili, da vsak otrok nabere pet vejic in jih prinese Iris in dijakinji Uli. Medtem ko so otroci nabirali, sem za njih pripravila vrvico, ki sem jo zavezala na drevesa. Otrokom smo povedale, da morajo hoditi tako, da z eno roko držijo vrvico. Ta naloga jim je predstavljala izziv, saj so gozdna tla prepletena s podrastjo, palicami in koreninami. Tako so otroci spoznali, da je potrebno v gozdu gledati tudi pod noge. Po tej nalogi pa smo se odločile, da se otroci lahko prosto igrajo. Ker so ob drevesih že bile palice, se je večina dečkov ustavila prav pri njih. Sledila je igra s palicami, nabiranje želodov in poslušanje zvokov v naravi. Kmalu je prišel čas za odhod nazaj v vrtec. Ko smo prišli v garderobo vrtca, je eden izmed dečkov vprašal, kdaj bomo spet odšli v gozd. Z Iris sva se odločili, da bova z otroki večkrat odšli v gozd, saj sva videli, da so bili navdušeni. Ugotovile smo tudi, da nam je največji napor predstavljala prav hoja v hrib. Menim, da je gozd prostor, kjer otroci lahko spoznavajo naravo, se v njem tudi sproščeno igrajo in sprostijo.
Ksenija Satler Kovačič, vzgojiteljica
