V četrtek, 6. 6. 2024, smo končno dočakali lep sončen dan in odpotovati smo v Kekčevo deželo.
Zjutraj smo se dobre volje in polni pričakovanj najprej odpeljali v Planico, kjer smo občudovali skakalnice in manjše zaplate snega v gorah, ki se dvigajo v njihovem ozadju. Po obilni malici smo se odpeljali proti Kranjski Gori. Tam nas je pričakal Kekčev avtobus, ki nas je zapeljal v Kekčevo deželo. Z vodičko Meto smo se odpravili peš po gozdni poti, ki nas je najprej pripeljala do kletke, v kateri je bila naša Anuša. Pogumni učenci so hitro našli ključ in iz kletke rešili Anušo. Čisto tiho smo se odpravili mimo Bedančeve hiše in srečali Mojco, ki nam je povedala, da je tudi ona komaj ušla Bedancu. Bedančevo hišo smo si bolj od daleč in na hitro ogledali. Mojca nas je potem peljala naprej po gozdni poti. Pokazala nam je pasti, ki jih je nastavljal Bedanec in naenkrat smo na drugem bregu potoka zagledali Bedanca, ki je dremal v mreži. Na dolgi vrvici je sprožila storže, ki so mu padli na glavo. To ga je zelo razjezilo, mislil je, da so bile veverice. Jezen se je odpravil na pot in v gozdu našel Brinclja in ga privezal za drevo. Tudi tokrat so se naši otroci izkazali in pogumno odvezali Brinclja. Še enkrat nas je vse presenetil Bedanec, vendar so ga učenci z oponašanjem sove hitro pregnali. Brincelj nas je v zahvalo, ker smo pregnali Bedanca, povabil v svojo kočo; vstopili smo po dvižnem mostu, izstopili pa kar po toboganu. Pri Brincljevi hiši se nam je pridružil Kekec in nas skozi skrivni rov povabil v svojo hišo. Med ogledom hiše in na poti proti teti Pehti je Kekec ves čas uganjal norčije. Teta Pehta nas je skozi svoj laboratorij, v katerem nastajajo čudežna zdravila, povabila do svoje hiške. Pokazala nam jo je in predstavila zdravilne rože, ki jih uporablja. Nazadnje pa nas je pogostila s pecivom in zeliščnim čajem, mi pa smo ji zapeli pesmico, se z njo fotografirali in se ji zahvalili za vse dobrote in znanje, ki ga je delila z nami.
Polni lepih vtisov smo se odpravili še do jezera Jasna, kjer smo si privoščili še eno malico. Potem pa je bil čas za vrnitev v Podbočje, kjer sta nas pričakali ga. ravnateljica in naša kuharica Jožica, ki nam je pripravila odlično večerjo.
Sledile so igre na igrišču, umivanje in kino večer. Utrujeni in polni zanimivih vtisov smo legli k počitku.
Petek smo začeli z jutranjo telovadbo, sledil je zajtrk in Kekčeve delavnice. Tabor smo zaključili z ogledom fotografij in podelitvijo diplom. Potem smo se odpravili domov in komaj čakali, da s starši podelimo vse dogodivščine, ki so se zgodile na našem taboru.
Učiteljice 1. triade
